Modras ob Ljubljanici? Strokovnjak: Tudi modras lahko živi blizu vode, vendar ...

Sprehajalka, ki se je vračala iz Most, je pred kratkim na družbenem omrežju Facebook objavila opozorilo pred kačami za bencinsko črpalko ob Ljubljanici.

Na kačo, ki je poginula visela z drevesa, jo je opozorila starejša gospa. Po njenih besedah naj bi šlo za modrasa, ki so ga pokončale vrane, pred časom pa naj bi ubile še en manjši primerek iste vrste.

Sprehajalka je svojo Facebookovo objavo pospremila z vrsto fotografij.

Biolog in herpetolog Griša Planinc miri, da ne gre za modrasa, temveč za človeku nenevarno kobranko.

Fotografije po Planinčevih besedah prikazujejo trebušno stran kače, na kateri je viden črno-beli vzorec. "Ta je značilen za dve obvodni vrsti, in sicer za kobranko in belouško. Samo ti imata na spodnji, torej trebušni strani tak vzorec."

Druga lastnost, ki izdaja, da gre za kobranko, je oblika njene glave. Je nekoliko puščičasta oziroma suličasta. Modrasa je od drugih vrst tudi precej enostavno ločiti po prifrknjenem rožičku, ki ga ima na konici gobca.

Glasno sika in straši s trzaji

Kobranka se po Planinčevih besedah ne brani z ugrizom. Ko je vznemirjena, v obrambo glasno sika in straši s trzaji telesa. Včasih se naredi mrtvo – leži na hrbtu in odpre usta. Poleg tega lahko iz kloake (odprtina, kamor se stekajo izvodila prebavil, izločal in spolnih žlez) izbrizga nekaj smrdljive tekočine. Ima namreč smradne žleze.

Kot rečeno, gre za obvodno vrsto, saj se prehranjuje z ribami. Najdemo jo lahko tudi v mestih, skozi katera teče reka, ali pa ob stoječih vodah z ribami. "Vemo, da skozi Ljubljano, Maribor, Novo mesto in Vrhniko tečejo reke, in nobena redkost ni, da jo tam srečamo," pravi Planinc.

Ob tem se spomni izkušnje neke sprehajalke, ki je hodila ob Ljubljanici. "Brežino tam od ceste ločuje živa meja, na kateri so se sončile kobranke. Ob enkratnem mimohodu jih je naštela 13."

Planinc dodaja, da se je ženska sprehajala ravno ob pravem času, ko so se kobranke nastavljale sončnim žarkom. Kače namreč nimajo notranjega mehanizma uravnavanja telesne temperature in si primerno temperaturo najlažje zagotovijo s tem, da se nastavljajo ali umikajo sončnemu sevanju. Poleti so navadno aktivnejše zjutraj in proti večeru, saj je čez dan prevroče zanje in se najhujši pripeki raje umaknejo.

Tudi modras lahko živi blizu vode, vendar ...

Planinc pojasnjuje, da lahko poleg kobranke in belouške ob vodi živi tudi še kakšna druga vrsta kače. Vsaka vrsta ima svoje okoljske zahteve – če so te izpolnjene, lahko na istem mestu živita tako kobranka kot modras.

"Modras ima najraje nekoliko bolj sušnate in kamnite življenjske prostore s prisojno lego. Če reka teče ob ostenjih ali meliščih, kamor se upira sonce, lahko zelo blizu vode živi tudi modras," pojasnjuje.

Ali to pomeni, da so možnosti, da bi modrasa v prestolnici srečali, minimalne? "V Ljubljani ob Ljubljanici še nikoli nismo srečali modrasa," miri, "bi ga pa lahko srečali na prisojnem pobočju šmarnogorske Grmade."

Je mila zima lahko vzrok za večje število kač?

Avtorica Facebookove objave je zapisala, da ji je gospa, ki jo je srečala ob Ljubljanici, dejala: "Veste, letos je bila mila zima. Veliko kač je."

Griša Planinc pravi, da gre za nekoliko napačno interpretacijo. Mile zime lahko pozitivno vplivajo na številčnost kač, vendar to poteka z zamikom. Pri nas se kače praviloma parijo enkrat letno, mladiči se večinoma izlegajo konec avgusta in septembra. "Če v zdajšnjem času opažamo večje število kač, je to posledica preteklih ugodnih let in ne rezultat letošnje mile zime."

"Če na primer zaradi mile zime bukev bogato obrodi in se posledično poveča število malih sesalcev, kot so miši in voluharice, ima lahko tudi kakšna dobro hranjena kačja samica vrste, ki se prehranjuje z mišmi, malo bolj bogato leglo," ponazori.

Ob tem opozarja, da (vremenske) razmere navadno niso enake po vsej državi, poleg tega pa različni dejavniki različno vplivajo na posamezne vrste. "Če se neko vodno telo izsuši, se slabo piše dvoživkam in posledično vsem vrstam, ki se z njimi prehranjujejo."